To ni alergija, čeprav tako mislimo

"Besedo alergija danes uporabljamo za skoraj vse – za srbečo kožo, napihnjenost po hrani ali izcedek iz nosu. A alergija ni vedno to, kar mislimo, da je," opozarja prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije z bolnišnice Golnik. Kot poudarja v tokratni epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar, tudi pozitivni alergijski testi sami po sebi še ne pomenijo, da je človek res alergičen.

Oglaševanje

Alergija ni isto kot neprijetna reakcija

Alergija je buren imunski odziv na alergen iz okolja. Težave se praviloma pojavijo hitro, pogosto v eni uri po zaužitju ali stiku, in so vezane na eno točno določeno snov. "Pri pravi alergiji so reakcije lahko zelo burne in tudi nevarne, sproži pa jih že majhna količina alergena," pojasnjuje prof. dr. Mitja Košnik, specialist interne medicine in pnevmologije v bolnišnici Golnik.

Povsem drugače je pri intolerancah, kjer ne gre za imunski odziv, temveč za prebavne ali presnovne težave. Po besedah prof. dr. Košnika je prava alergija na hrano pri odraslih redka in prizadene približno dva odstotka populacije. Večina se kaže zelo blago, na primer s srbenjem ust po ugrizu v jabolko.

"Resne alergijske reakcije na hrano so huda redkost," poudarja. Kljub temu ima veliko ljudi občutek, da jim določena hrana “ne ustreza”, najpogosteje zaradi težav s prebavili.

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• zakaj alergija ni isto kot intoleranca ali prebavna težava

• kako pogoste so v resnici alergije na hrano

• zakaj pozitivni alergijski testi še ne pomenijo bolezni

• katere alergije so lahko nevarne in zahtevajo hitro ukrepanje

• kaj je anafilaksija in kdaj je treba uporabiti adrenalin

• katere so najpogostejše zmote o alergijah, tudi med odraslimi

• zakaj Google pogosto povzroča več strahu kot koristi

Intoleranca: ko prebava ne zmore več

Značilen primer intolerance je mleko. Odrasli s staranjem izgubljamo encime za prebavo mlečnega sladkorja, zato večje količine mleka povzročajo napihnjenost in bolečine: "To ni alergija, ampak normalna omejitev prebave," pravi Košnik. Podobno velja za nekatera živila, ki vsebujejo histamin, na primer jagode, kjer so simptomi lahko podobni alergiji, a brez imunskega ozadja.

Alergijski testi pokažejo prisotnost protiteles, ne pa nujno bolezni. "Prisotnost protiteles je kot stikalo, še ne pomeni, da bo luč zasvetila," pojasnjuje Košnik. Pogosto se pojavljajo tudi navzkrižne reakcije, denimo pri bolnikih s senenim nahodom, ki imajo pozitivne teste na določena živila, čeprav jih brez težav uživajo.

Anafilaksija: redka, a resna

Najhujša oblika alergije je anafilaksija, ki zahteva takojšnje ukrepanje in klic na 112. Bolniki, ki so takšno reakcijo že doživeli, imajo predpisan adrenalin za samopomoč. "Adrenalin je varno zdravilo in ga je treba uporabiti ob prvih znakih težke reakcije," poudarja Košnik.